Iranska vojska je v uradni izjavi napovedala zaščito strateške infrastrukture, nacionalnih interesov in javnega premoženja, medtem ko se država spopada z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih dveh letih. Nemiri, ki trajajo že skoraj štirinajst dni, so po zadnjih podatkih zahtevali najmanj 65 smrtnih žrtev, oblasti pa so zaradi poskusa zajezitve organizacije demonstracij prekinile spletne in telefonske povezave. Kljub represivnim ukrepom in tisočem aretiranih protestnikov se napetosti v državi ne umirjajo, k nadaljevanju upora pa pozivajo tudi opozicijski voditelji v izgnanstvu. Nekdanji iranski prestolonaslednik Rezá Pahlaví je državljane iz tujine pozval, naj zavzamejo ulice v večjih mestih in prevzamejo oblast, kar še dodatno zaostruje razmere med teokratskim režimom in protestniki. Razmere pozorno spremlja tudi mednarodna skupnost, saj so se na dogajanje odzvale številne svetovne sile. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je poslal ostro sporočilo iranskemu vodstvu, s čimer se diplomatski pritisk na Teheran povečuje. Vojaško posredovanje in napovedi o zaščiti režima nakazujejo na možnost nadaljnje eskalacije nasilja. Protesti so se razširili po celotni državi, število aretiranih pa strmo narašča. Medtem ko vojska trdi, da brani državno lastnino, borci za človekove pravice opozarjajo na brutalno zatiranje civilistov in informacijsko blokado, ki otežuje poročanje o dejanskem stanju na terenu.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja 2021 so pomiloščeni udeleženci takratnega vdora v ameriški kongres v Washingtonu pripravili nov pohod, na katerem so se ponovno spopadali s policijo. Med udeleženci je bil tudi Enrique Tarrio, nekdanji vodja skupine Proud Boys, ki mu je predsednik Donald Trump podelil pomilostitev po prvotni obsodbi na 22 let zapora. Protestniki so med pohodom vzklikali gesla v podporo pomilostitvam in policiste žalili z zmerljivkami, kar je močno spominjalo na nasilne prizore izpred petih let, ko je v napadih na policijo življenje izgubilo več uradnikov. Hkrati so strokovnjaki za ustavno pravo in volilno integriteto opozorili na spremenjene taktike ogrožanja demokratičnih procesov v Združenih državah Amerike. Po njihovih ocenah se nevarnost ne skriva več v neposrednem fizičnem nasilju, temveč v sistemskem spodkopavanju volilnih pravil. Opozorili so na normalizacijo zanikanja volilnih izidov, visoko fluktuacijo med neodvisnimi volilnimi uradniki in morebitne zlorabe izvršilne oblasti za spreminjanje volilne zakonodaje. Wendy Weiser iz centra Brennan je izpostavila, da bi lahko Trumpova administracija uporabila zvezna pooblastila za vmešavanje v lokalne volilne procese, kar predstavlja dolgoročno grožnjo stabilnosti ameriških institucij.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

V Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod, na katerem so udeleženci obsodili domnevno ameriško agresijo proti Venezueli in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Protestniki, med katerimi so bili predstavniki latinskoameriških skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije ter različna leva politična gibanja, so zahtevali izpustitev Madura in prenehanje imperialističnih pritiskov. Shod je minil mirno, podobni dogodki pa so se zvrstili tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio. Istočasno so vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli. Dejanja Združenih držav Amerike so označile za nevaren precedens v mednarodni politiki, ki ogroža regionalno stabilnost in suverenost države. Napetosti so neposredna posledica stopnjevanja ameriških ukrepov, ki so v preteklih tednih vključevali vojaško prisotnost v Karibih in napovedi o odločilnih akcijah proti Madurovemu režimu, kar Venezuela interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti.

V Jeruzalemu in osrednjem Izraelu so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in stotinami ultraortodoksnih judov, ki nasprotujejo obveznemu služenju vojaškega roka. Protestniki so se zbrali v bližini nabornih centrov, da bi izrazili nasprotovanje vključevanju svoje skupnosti v vojsko, kar je privedlo do napetih soočenj z varnostnimi organi. Ta notranji konflikt se odvija v času, ko Izrael nadaljuje obsežne operacije na palestinskih ozemljih in hkrati zaostruje pogoje za delovanje mednarodnih organizacij. Istočasno se humanitarna kriza v Gazi poglablja, saj je 37 mednarodnih nevladnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, od začetka leta izgubilo dovoljenje za delo. Po navedbah Philippa Lazzarinija iz agencije UNRWA gre za nevaren precedens, ki sledi novim pritiskom izraelskega parlamenta na agencijo ZN za palestinske begunce. Medtem ko se Izrael sooča z mednarodnimi kritikami glede humanitarne dostopnosti, sta Ciper in Grčija z državo podpisala nova sporazuma o vojaškem sodelovanju, kar nakazuje na krepitev regionalnih obrambnih zavezništev kljub trajajočim konfliktom.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.

Palestinske in regionalne organizacije so izrazile podporo Venezueli proti ameriškemu imperializmu. Delcy Rodríguez je pozvala Trumpa k sodelovanju in spoštljivim odnosom. Trump je odgovoril z grožnjami Rodríguezovi, če ne bo ravnala "pravilno". Medtem je Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, postala ena izmed kandidatov za zamenjavo Nicolása Madura.

Venezuelski notranji minister je po vojaških napadih Združenih držav Amerike na cilje v Karibskem morju pozval državljane k zaupanju v vlado Nicolása Madura. Iz Caracasa so sporočili, da Washingtonu s bombardiranjem in raketnimi napadi ni uspelo prestrašiti prebivalstva, obenem pa so ocenili, da so ameriške sile dosegle le del zastavljenih ciljev. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Washington napovedal namero, da predsedniku Maduru sodi pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z drogami in narkoterorizmu. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je koalicija Frente de Izquierda Unidad v Argentini pozvala k protestom pred veleposlaništvom ZDA v Buenos Airesu. Leva gibanja dogajanje označujejo za imperialistično agresijo proti Venezueli in pozivajo k množični mobilizaciji v podporo suverenosti države. Incidenti sledijo nizu ameriških operacij proti domnevnim tihotapskim ladjam, ki jih venezuelska stran označuje za poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri, predvsem nafto, plinom in zlatom.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Iranom z javno grožnjo o vojaškem posredovanju, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z uboji mirnih protestnikov. Protesti, ki so se v Iranu začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in slabih gospodarskih razmer, so prerasli v vsesplošne protivladne nemire, ki v državi neprekinjeno trajajo že več dni. Trump je prek družbenih omrežij in uradnih kanalov sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati in nuditi pomoč iranskemu ljudstvu, v kolikor se bo nasilje s strani režimskih sil stopnjevalo. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrim opozorilom Washingtonu, naj se ne vmešava v notranje zadeve države. Teheran je Washington obtožil nepremišljenega ravnanja in spodbujanja nemirov, hkrati pa so iranske oblasti pozvale Združene narode k ukrepanju zaradi Trumpovih vojaških groženj. Napetosti med državama so dosegle najvišjo točko v zadnjih mesecih, saj iranski vrhovni svet za nacionalno varnost poudarja, da bo vsako ameriško posredovanje naletelo na odločen in celovit odgovor.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Trump je na družbenih omrežjih in tiskovnih konferencah izrazil pripravljenost na uporabo sile za zaščito protivladnih protestnikov, pri čemer je navedel, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer je ameriški predsednik izpostavil resnost svojih namer. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Republikanski poslanec Thomas Massie je ostro kritiziral predsednikov ultimat in poudaril, da bi se morala država namesto vmešavanja v tuje konflikte raje posvetiti reševanju notranjih težav. Medtem ko so iranski uradniki od Združenih narodov zahtevali ukrepanje zaradi domnevnega vmešavanja v notranje zadeve, so določeni krogi, vključno z nekdanjim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, Trumpovo podporo protestnikom pozdravili.

V glavnem mestu Irana so izbruhnili obsežni protesti, ki so sovpadli z močno okrepljenimi opozorili iz Washingtona in Tel Aviva o morebitnem novem vojaškem posredovanju proti teheranskemu režimu. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo vojaške sile, medtem ko analitiki opozarjajo, da so sedanji nemiri morebiti del širšega načrta za destabilizacijo islamske republike. Analitik Trita Parsi je v svoji analizi izpostavil tri možne scenarije napada na Iran, obenem pa je poudaril, da bi takšne akcije prinesle katastrofalne posledice za regijo, saj interesi iranskega ljudstva niso prednostna naloga odločevalcev v Washingtonu in Tel Avivu. Dogajanje na ulicah Teherana se odvija v času, ko se iransko vodstvo spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Stopnjevanje protestov in hkratne vojaške grožnje povečujejo tveganje za izbruh neposrednega oboroženega spopada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vojaško ukrepanje ZDA in Izraela lahko sprožilo nepredviden odziv Irana, kar bi destabiliziralo svetovni energetski trg in vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega Bližnjega vzhoda. Vprašanje ostaja, ali so protesti spontan izraz ljudskega nezadovoljstva ali pa so strateško povezani z zunanjimi pritiski na jedrski program države.

Republikanci izražajo zaskrbljenost glede težav pri prenosu sporočil volivcem pred vmesnimi volitvami leta 2026. Pojavljajo se tudi skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev preusmerilo denar od prizadevanj za vmesne volitve. Republikanec Don Bacon opozarja, da kongresu grozi, da bo postal Trumpov 'lakej'.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro obsodil ravnanje iranskih oblasti z udeleženci protivladnih protestov in napovedal možnost vojaškega posredovanja. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in pobijanjem mirnih protestnikov. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Iranu stopnjujejo nemiri, ki so po navedbah nekaterih tiskovnih agencij že zahtevali smrtne žrtve v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht. Medtem ko so nekateri ameriški mediji, predvsem NBC, sprva poročali, da gre zgolj za omejene demonstracije zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti valute, konkurenčne hiše poudarjajo širši politični značaj upora. Protestniki po državi namreč vse pogosteje vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju, kar kaže na preobrat iz ekonomskega nezadovoljstva v politično vstajo proti režimu. Trump je v svojem sporočilu izpostavil, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo prišlo do stopnjevanja nasilja s strani državnih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem uputil ostro opozorilo, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran uporabil silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene in oborožene za pomoč iranskemu ljudstvu. Njegova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo protivladni protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že šest oseb. Predsednik je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal ravnanje iranskega režima in se odzval na morebitne poboje civilistov, kar je označil za običajno prakso Teherana. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, današnje grožnje pa so neposredno povezane s predhodnimi vojaškimi aktivnostmi in retoriko glede iranskega jedrskega programa. Trumpova napoved o pripravljenosti na pomoč protestnikom pomeni novo stopnjo v zaostrovanju odnosov, saj neposredno namiguje na možnost neposrednega vojaškega vstopa v notranje zadeve Irana. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat zavrnile ameriško vmešavanje, vendar trenutni protesti predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih.

Podnebno aktivistko Greto Thunberg so v Londonu aretirali med protestom pred pisarnami družbe Aspen Insurance, ki je hčerinska družba izraelskega obrambnega podjetja Elbit Systems. Aretacija je bila izvedena na podlagi protiteroristične zakonodaje Združenega kraljestva.

Ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange, je na Švedskem vložil kazensko prijavo proti Nobelovi fundaciji, pri čemer jo obtožuje, da je Nobelovo nagrado za mir spremenila v "instrument vojne". Razlog za to je podelitev nagrade venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Assange trdi, da nagrada krši Nobelova načela in omogoča vojne zločine.

V terorističnem napadu na judovsko praznovanje na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji sta dva strelca ubila najmanj 12 ljudi in ranila 29. Napad se je zgodil med dogodkom ob Hanuki, ko sta napadalca odprla ogenj v parku Archer ob 18.47 po lokalnem času. Eden od napadalcev je bil ubit, medtem ko so ranjene prepeljali v različne bolnišnice. Motiv za napad je antisemitizem.

Donald Trump je ponovno omenil možnost agresije proti Venezueli in ni izključil napotitve kopenskih sil. To je izjavil v intervjuju za medij Politico, kjer je govoril o svojem odnosu z Evropo in novi doktrini nacionalne varnosti. Medtem je njegov obrambni minister Pete Hegseth pod preiskavo zaradi povzetih umorov na Karibih. V New Yorku in več kot 65 mestih v ZDA so potekali protesti proti Trumpovi administraciji in njeni morebitni vojaški intervenciji v Venezueli. Protestniki so pod sloganom "Ustavite vojno, preden se začne" obsodili imperialistično agresijo v Latinski Ameriki.

Venezuela organizira globalno gibanje za mir in suverenost v Caracasu, medtem ko se stopnjujejo napadi Washingtona. Na tisoče ljudi se je zbralo na protestih v 65 mestih po Združenih državah Amerike, da bi izrazili nasprotovanje vojaškim grožnjam ZDA proti Venezueli. Proteste so skupaj organizirale organizacije, kot so ANSWER Coalition, The People's Forum, Black Alliance for Peace, CODEPINK, Palestinian Youth Movement in Party for Socialism.

Več držav, vključno s Španijo in Irsko, je napovedalo bojkot Evrovizije 2026 zaradi odločitve, da bo na tekmovanju sodeloval Izrael. Irska se letos ne bo udeležila tekmovanja, medtem ko so Slovenija, Španija in Nizozemska že umaknile svojo udeležbo. Islandija še ni sprejela dokončne odločitve, vendar jo Björk podpira pri bojkotu. Nekdanja zmagovalka Evrovizije je izrazila podporo Irski zaradi opozarjanja na razmere v Gazi.

Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija so napovedale bojkot Evrovizije leta 2026, ker je bilo Izraelu dovoljeno sodelovanje. Odločitev Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje, je sprožila val neodobravanja.

V Buenos Airesu je potekal protest proti izraelski politiki v Gazi, ki jo organizira argentinski odbor za solidarnost s Palestino. Protestniki so kritizirali izraelsko "genocidno kampanjo in apartheid" nad Palestinci. Obenem so izrazili nezadovoljstvo nad argentinskim predsednikom Mileijem, ki, kot trdijo, brezpogojno podpira izraelskega premierja Netanjahuja. Kritizirali so tudi zanikanje zločinov zadnje civilno-vojaške diktature v Argentini s strani vlade.

Ob mednarodnem dnevu solidarnosti s palestinskim ljudstvom so po svetu potekali protesti in pozivi k podpori Palestini. Protestniki so obsodili 78 let kolonizacije, vojaške okupacije in etničnega čiščenja, ki ga izvaja Izrael. Zahtevajo svobodno Palestino in obsojajo načrte delitve Gaze.

Tomio Okamura, vodja skrajno desne stranke SPD, je ob nastopu funkcije predsednika Poslanske zbornice češkega parlamenta odstranil ukrajinsko zastavo, ki jo je izobesila njegova predhodnica. Ta poteza je izzvala ogorčenje poslancev, ki so v znak protesta in solidarnosti z Ukrajino izobesili ukrajinske zastave iz oken svojih poslanskih klubov. Ukrajinski parlamentarni voditelj Ruslan Stefančuk je dejanje označil za sporno, češki predsednik senata Miloš Vystrčil pa se je zanj opravičil.

Novoizvoljeni predsednik češkega parlamenta, Tomio Okamura (SPD), je že prvi dan mandata povzročil razburjenje, ko je odstranil ukrajinsko zastavo z zgradbe parlamenta. Zastava, ki je simbolizirala solidarnost z Ukrajino od začetka ruske invazije leta 2022, je izzvala kritike opozicijskih politikov. Pirati so zastavo kasneje vrnili. Poslanci ODS in Piratov so se odzvali z izobešanjem ukrajinskih zastav iz oken svojih poslanskih klubov, s čimer so izrazili nestrinjanje z Okamuro in podporo Ukrajini.

Mike Johnson je branil Trumpov video, v katerem ta bombardira protestnike z iztrebki, češ da gre za satiro. Strokovnjaki so kritizirali Trumpovo hvalisanje o vplivu na Indijo glede nakupa ruske nafte, češ da prikriva neuspeh. Republikanski zakonodajalci so izrazili frustracije nad Trumpovim prevzemanjem moči. Analitik je obtožil Mika Johnsona, da je utišal žrtve Epsteina, da bi zaščitil Trumpa.

V Rimu so potekale manifestacije proti izraelski vladi in italijanski vpletenosti v genocid nad Palestinci. Objavljeno je bilo podrobno poročilo o mednarodnem zatiranju solidarnosti s Palestino. Po smrti Jaserja Arafata leta 2004 se Palestina sooča s političnim kolapsom.

Izraelske sile so izvedle vrsto smrtonosnih napadov v Gazi, trdeč, da so teroristi Hamasa ubili dva vojaka. Kljub temu je bil mejni prehod Kerem Shalom med Izraelom in Gazo ponovno odprt. Analiza Times of Israel pa opozarja, da se Hamas ne obnaša kot poražena sila, kar ogroža celoten armistrij.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil, da je 'ilegalni narkobaron', in napovedal ustavitev ameriške finančne pomoči Kolumbiji zaradi domnevnega neuspešnega boja proti proizvodnji in preprodaji drog. Ameriška vojska naj bi uničila 'zelo veliko podmornico', ki je prevažala droge v Karibskem morju.

V Španiji so sindikati organizirali stavke in proteste v podporo Palestini. V Gazi je prekinitev ognja nestabilna, saj Izrael nadaljuje obstreljevanje, Hamas pa zavrača predajo orožja. ZDA naj bi poslale vojake za nadzor prekinitve ognja. Italijanski novinarji so počastili umorjene palestinske novinarje, medtem ko FIFA ni prepovedala Izraelu sodelovanja na svetovnem prvenstvu. Nekateri pozivajo k nadaljnji izolaciji Izraela in sankcijam zaradi njegove politike.

Članki poročajo o različnih vidikih trenutnih prizadevanj za rešitev palestinsko-izraelskega konflikta. Medtem ko ljudski pritisk prinaša določene uspehe, kot so zaprtje vladnih uradov v Izraelu in omejitve trgovine z orožjem, ostaja pot do trajnega miru negotova. Napovedana splošna stavka 15. oktobra in številni protesti po svetu izražajo podporo Palestini. ZDA, ki nastopajo kot posrednik pri miru, imajo po mnenju nekaterih avtorjev dvojni standard v svoji politiki v Zahodni Aziji.

Po poročilih sta francoska vojska in imperializem pomagala pri izgonu madagaskarskega predsednika Andryja Rajoeline, kar je sprožilo kritike o francoski neokolonialni politiki v Afriki. Incident je povzročil nemir med prebivalci Madagaskarja in francosko govoreče Afrike, ki zahtevajo pojasnila in se bojijo vmešavanja Francije.

V Italiji je ulična umetnica Laika protestirala proti nogometni tekmi med Italijo in Izraelom s plakatom pred sedežem italijanske nogometne zveze, s čimer je izrazila nezadovoljstvo nad pomanjkanjem občutljivosti vodstva zveze. Medtem pa je Hamas v Gazi obtožil Izrael, da je ubil več Palestincev in kršil dogovor o prekinitvi ognja, ter pozval vpletene strani k nadzoru nad izraelskim vedenjem in preprečitvi izogibanja obveznostim do posrednikov.

Italija se pod vodstvom Gennara Gattusa pripravlja na povratno tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo proti Izraelu na stadionu Bluenergy v Udineju. Pred tekmo, ki jo spremljajo visoke napetosti tako na igrišču kot izven njega, policija pa je ustvarila rdečo cono okoli stadiona, Gattuso ocenjuje igralski kader, pri čemer je Tonali v ekipi, Esposito pa ima priložnost za nastop. Medtem pa je Salomone kritiziral italijansko evforijo ob drugem mestu, češ da je v skupini manjkala le še San Marino.

Benjamin Netanyahu je nominiral Donalda Trumpa za prestižno nagrado, čeprav ni prejel Nobelove nagrade za mir. V Tel Avivu je množica med shodom v podporo talcem izžvižgala Netanyahua in začela vzklikati "Hvala Trumpu".

Analitik meni, da je agresivno vedenje Pam Bondi pred senatnim odborom pripomoglo k temu, da jo je Donald Trump obdržal na položaju kljub pritisku nezadovoljne baze MAGA. Medtem pa so republikanci, vključno s predsednikom predstavniškega doma Mikom Johnsonom, izrazili zaskrbljenost glede prihajajočega protesta 'No Kings', ki ga označujejo za 'sovražni Ameriki' in povezujejo s pro-Hamajskim krilom in antifa skupinami.

V Madagaskarju so se okrepili protesti, ki jih vodi mladina, zahtevajo pa odstop predsednika Andryja Rajoeline. Protestniki so zasedli zgodovinsko pomemben Trg 13. maja v prestolnici Tananarivo. Po poročilih naj bi se predsednik Rajoelina zatekel na francosko veleposlaništvo. Razmere v državi so kaotične, protesti pa izražajo nezadovoljstvo s proimperialistično politiko in revščino.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili solidarnost s Palestino in prebivalci Gaze. Protesti, organizirani pod geslom "United 4 Gaza", so opozarjali na kršitve mednarodnega prava in pozivali k zaščiti civilnega prebivalstva, kljub prizadevanjem za mir. Kljub trditvam kanclerja Merza demonstranti poudarjajo, da tudi po morebitni prekinitvi ognja obstaja dovolj razlogov za podporo ljudem v Gazi.

Madžarski premier Viktor Orban je poudaril, da Madžarska ne bo prispevala ne vojakov, ne denarja in ne orožja za vojno v Ukrajini. Orban se predstavlja kot mirovni politik in je sprožil zbiranje podpisov proti »Bruseljskemu vojnemu načrtu«. V Berlinu je približno tisoč ljudi protestiralo pod sloganom »Denar za soseske, ne za orožje«, pri čemer so izrazili nasprotovanje proizvodnji orožja.

Po poročilih, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike, je Trumpova administracija razmišljala o napotitvi Nacionalne garde v Chicago za zaščito agentov ICE pred protestniki. V Portlandu pa policijski sindikat podpira zvezno pomoč pri obvladovanju skupine Antifa. Hkrati naj bi se Norveška pripravljala na morebitno maščevanje Donalda Trumpa, če ne bo prejel Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi ZDA poslale vojake v Izrael za nadzor premirja med Izraelom in Hamasom.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Kijev nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, če bo ta Ukrajini poslal rakete Tomahawk in pomagal pri pogajanjih. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanyahu ponovil svojo podporo Trumpovi nominaciji za Nobelovo nagrado za mir.

V Clevelandu so se zbrali protestniki, ki so pod sloganom "Dve leti genocida, vstanite za Gazo" izrazili podporo Palestincem. Medtem Iran obtožuje Izrael, da skuša ZDA potegniti v novo vojno z lažnimi trditvami o iranskem jedrskem programu. Greta Thunberg pa je bila kritizirana zaradi uporabe podobe stradajočega izraelskega talca v objavi o palestinskem trpljenju. V Washingtonu prevladuje stališče, da v Gazi ni nedolžnih Palestincev.

Skupina Stop Arming Israel je v Sheffieldu blokirala tovarno orožja Forged Solutions, ker jo sumijo vpletenosti v dobavo orožja za izraelske bojne letalnike, ki se uporabljajo v Gazi. Protestniki trdijo, da je tovarna soodgovorna za domnevni genocid v Gazi.

Izraelska vojska je prestregla novo mednarodno flotilijo, namenjeno Gazi. Hkrati se je češka aktivistka Šárka Přikrylová, ki je bila del flotilije, vrnila v Prago, kjer jo je pričakala podpora s palestinskimi zastavami. Zanikala je izraelske obtožbe in poudarila, da je vsaka ladja prevažala humanitarno pomoč.

Po svetu, še posebej v Evropi, so izbruhnili protesti in stavke zaradi izraelskega posredovanja proti flotilji Global Sumud. V Italiji sta bili organizirani dve politični splošni stavki za Palestino, kar kaže na vstop italijanskega delavskega razreda na sceno. V Londonu so študenti in profesorji organizirali meduniverzitetni pohod, s katerim so obeležili 'dve leti genocida' v Gazi in protestirali proti britanski 'sodelovanju' z Izraelom.

Dve leti po napadu 7. oktobra se pojavljajo različni pogledi na prihodnost Palestine in Izraela. Francoska spletna televizija LeMediaTV je napovedala posebno oddajo, posvečeno razpravi o prihodnosti Palestine in Izraela. Na Češkem pa so se na nekaterih univerzah pojavile palestinske zastave in transparenti, ki kritizirajo izraelsko politiko v Gazi, kar je povzročilo neodobravanje. Studentska pobuda Prague4PalestineYouth je organizirala proteste.